OBNAŠANJE OSEB OB POŽARU
Nekatere raziskave, ki so jih izvajali s področja obnašanja oseb v primeru požara so pokazala kar nekaj negativnih učinkov človekove odzivnosti. Tako lahko rečemo, da ljudje v večini primerov ne odreagirajo na pretečo nevarnost, če le-ta ni v njihovi neposredni bližini. Šele ko začutijo ogroženost, kot je spust dima v vidno polje ali toplotno sevanje odreagirajo. To pa je že običajno povezano s paniko. Takrat odreagiramo nagonsko in sledimo večini.
Pri umiku se ljudje zanašamo na znano pot, to je pot v objektu, ki jo najpogosteje uporabljamo. Če ta pot ni prehodna (požar, dim) se panika še poveča, zato je pomembno, da se predhodno seznanimo z vsemi možnimi smermi evakuacije. Pri uporabi dvigal moramo biti pozorni, saj v večini primerov niso namenjena evakuaciji, kar je tudi ob dvigalu označeno. Poti umika so prikazane na izobešenih evakuacijskih načrtih oziroma po objektu s piktogrami.
Kdaj govorimo o požaru? Požar je nekontrolirano gorenje. Za gorenje pa potrebujemo obstoj gorljive snovi, toploto in prisotnost kisika. Gorenje je za človeka koristen pojav vse do takrat, ko preide v požar. Intenziteta ognja se stopnjuje po fazah in za lažje razumevanje požara v zaprtem prostoru je dobro poznati naslednje faze požara:
1. FAZA - faza začetnega požara: Hitrost razvoja požara je na začetku odvisna predvsem od lastnosti gorljivih materialov in manj od ostalih faktorjev (dovajanje kisika, prezračevanje, geometrija prostora ter lastnosti obodnih gradbenih elementov). Z razvojem in širjenjem požara zaradi sproščene toplote temperatura v prostoru raste.
2. FAZA - faza rastočega požara: Po vžigu je gorenje lahko zelo hitro (npr. plinske eksplozije), hitro ali enakomerno (npr. gorenje lesa) ter počasno (npr. tlenje).
3. FAZA - polno razviti požar: Vse, kar je gorljivega v prostoru, gori. Razpon pri krivulji je odvisen od količine zraka in vrste goriva. Faza začetnega požara je nevarna za ljudi, faza polno razvitega požara pa je že nevarna tudi za objekt.
4. FAZA - faza pojemajočega požara: V tej fazi pride do pojemanja požara zaradi pomanjkanja gorljivega materiala ali kisika. Z gorenjem gorljivih snovi v prostoru se količina teh snovi zmanjšuje.
Poučno: GASILNIK NA PRAH
V praksi se največkrat uporablja suh prah (soda bikarbona), ki je izdelan tako, da v pogojih vlage ostane sipek. Princip delovanja prahu temelji na tem, da se v obliki razpršenega oblaka meče na mesto požara in pri mešanju s plamenom preprečuje proces gorenja. Hkrati prah pokriva goreči material s čemer je gašenje še učinkoviteje. S prahom se lahko gasijo vse vrste požarov, vendar je najuspešnejši pri gašenju trdnih snovi. Učinkovitost gašenja s prahom se zmanjša pri snoveh, ki gorijo z žarom: les, oglje, bombaž v balah. Prah za gašenje sicer hitro zaduši plamen, vendar žara ne pogasi.
Čas delovanja gasilnika na prah je odvisen od količine prahu v gasilniku. Če damo splošno oceno je delovanje gasilnika s 6 ali 9 kg nekako med 12 in 18 sekundami. Seveda govorimo če je gasilnik stalno aktiviran in ne prekinjamo delovanja.
